Tokrat si lahko o kraju, kjer se naokoli še vedno hodi v šlapah, preberete eno daljše poročilo o tem, kaj se tam dogaja. Seveda opremljeno tudi s slikovnim materialom za lažjo predstavo. Kje je un smajli k se slin?

Nekaj dni smo že tu, meni se pa zdi, da sem lih kar prišel. Pot je bla kratka zdaj ko gledam nazaj (3440km) in hišo smo tudi hitro uredili. Hvala bogu so nam pomagale še punce pa Rafik, ki je že skuhal svoj prvi tajin (fish tajine).

Lepo pozdravljeni v predstavitvi dnevnika, ki je nastal na potovanju po tej čudežni deželi. Avtorja sva jaz in Jure, tako imenovani Kitajc. Ker sem na potovanje vzel s sabo tudi svinčnik in zvezek, sem prevzel »komando« nad pisanjem. Tako so doživetja skupna, misli pa moje; le tu-pa-tam sem citiral Juretove pritožbe.

No, danes smo 13.10. in že spiva v Marakeshu, oziroma se odpravljava spat. Kaj se je zgodilo, da pomislim? Uspešno sva kupila karte in šla na vlak, kjer sva vso noč spala kot topa. (Jure se neki pizdaka, da ni spal ker je moral pazit na stvari, ma ko sem se jaz enkrat predramil, je bil asimiliran z dilo in je bil lih toliko buden kot srf).