"Pri vecerji sem se urezal z nozem" je jamral Klemen v mobitel, medtem ko smo se ostali valjali od smeha.
Ze samo pogled na njegov skrusen obraz je zadostoval, da se je vsa skrb zaradi nesrecne poskodbe spremenila v nehotene salve smeha in stevilna skupinska poziranja s prstom, vcasih pa tudi z nesrecnikom.
Zakaj pa ta prst?
Nasa misija je bila priti v Maroko in pofurati vse kar leze in tece. Zacetek - 21.1 ob 10 zvecer. Medtem, ko s(m)o nekateri ravno pili zadnje pivo, se je sposojen VW Transporter ze cijazil od enega do drugega in nas pobiral z vso goro prtljage. Prvi postanek Milano, letalisce Malpensa, od tam let do Marrakescha in z rentanim minivanom naprej proti obali Agadirja, ter se malce severno do vasice Taghazout, kjer se skriva nas domek za naslednje tri tedne. V ekipi nas je osem, Klemen, brata Zorko, Jaka, Kaja, Breza, Ana in jaz. Surfs up, brah...
Panoramas
Prva luc dneva na afriski celini nas je ujela cisto nepricakovano v posteljah, rahlo utrujene od poti. Prvi pogled je bil.... ploscice, ploscice, ploscice - Welcome to Morocco.
Skok do okna in pogled na obalo... Nekaj bo, za zacetek super.
Prve dni smo vozili na spotu Panoramas, visina nic posebnega, a za ogrevanje duha in telesa cisto OK, sploh ob neverjetnem toku, ki nas je odnasal, cim smo za trenutek spocili utrujene roke od nenehnega pedlanja, a vsak vecer pred spanjem smo sloneli na oknu/terasi in strmeli proti Anchor pointu, rrrrrr.
Anchor
Dan prej srecamo Iztoka, beseda takoj pade na swell in valove in en, dva, tri se zmenimo za "dawn patrol" na Anchorju. Ob sestih zjutraj se se s tezkimi vekami v popolni temi spravimo iz postelj in skocimo v "center", do edinega parkirisca. Na ulici se ni nobenega, izjema je trop koz in kozlicev, ki navkljub zgodnjem jutru kazejo visoko raven spolnega pozelenja in se med besnim meketanjem naskakujejo po sistemu "the smaller, the hornier".
Kar naenkrat se pred nami pojavi besno zmrkajoc snop luci, ki oznanja Iztokov prihod. Z jokerjevskim nasmeskom nas pozdravi in poskacemo v surfmobil, Anchor, here we come!
V mraku opazimo se dve postavi, ki se opotekata po skalah, drugace se sami na spotu in hitro poskacemo v vodo, dan se ze dela in z njim pocasi kapljajo tudi ostali zaspanci. Take off na main peaku je double overhead in ze sam pogled nam brizga enormne kolicine adrenalina. Lineup se hitro napolni in kar naenkrat je ze okoli 40 ljudi v vodi, cas za odhod. "Cudovit valcek" se nam smeji Iztok, ki je po ogromnih swellih prejsnjih tednov popolnoma uglasen s spotom, zal tudi pri njemu nesreca ni pocivala in mu je strgalo leash in prineslo nehotena dva dni pocitka ter "good 4 u, good 4 me" business domacim ding mojstrom.
Taghazout in prvi teden
Pocasi se navadimo na dva surf sessiona/dan in dnevi postanejo bolj rutinirani, zjutraj Anchor in popoldne Panoramas, s padajocim swellom se umirjajo tudi drugi spoti, ki so bili prej zaradi besnecih valov povozeni z ogromnimi kolicinami pene. Vasica se je kar spremenila od prejsnjega leta, nekateri so se odselili, nekaj novih obrazov, vidi se, da surf turizem pomaga pri razvoju te vasice, a se se vedno zgodi, da v poltemi ulicice slisis "Mister, you re from Slovenia, yes?" in "hello, my friend".
Temperatura morja in zraka se z zacetne zmrzline cca 15C pocasi dviga na prijetno raven, vsak dan je topleje, cesnje na poti do Agadirja so v polnem razcvetu in veliko zelenja tam, kjer je drugace sama skala in pesek.
Vsako jutro si privoscimo zajtrk iz sveze obranih pomaranc, kruha, oliv in sir zloglasnih "smejocih se krav", dobimo se obiske, Fabien iz Belgije, Cha Cho in Joseja, ter Manco in Anito iz devete skupine iz campa Ujusansa FR.
Vceraj (27.1) se je oglasil se parcek, ki smo ju srecali na letaliscu, Klemnova znanca... In tako se je tudi zacelo, kako NE rezati avokada in zakaj so topi nozi bolj primerni za vecer na plazi, ob kaki steklenicki domacega nektarja.
Swell danes baje se pada, a kmalu pricakujemo novo dozo batin in crazy conditions. Good night and good luck!
Aloha!
Ciklone
 |
RSS link na komentarje
