Veter na Jadranskem morju 

Kaj je sploh veter? Veter nastane zaradi razlike v zračnih pritiskih zaradi katerih se začnejo zračne mase premikati iz področja visokega zračnega pritiska proti področju nizkega zračnega pritiska. Na področju Jadranskega morja poznamo naslednje vetrove: 

Burín

Burin je nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju in nastane, ker se kopno po zahodu Sonca ohlaja hitreje kot morje. Zaradi vzroka njegovega nastanka piha samo v bližini obale, potem pa z oddaljevanjem od obale pa oslabi in izgine. Piha od sončnega zahoda do sončnega vzhoda iz smeri sever-severovzhod (NNE) do vzhod-severovzhod (ENE).

Burja

Burja je edna najbolj znanih in za Jadran značilnih vetrov. Ime burja (italijansko bora, hrvaško bura) izhaja iz starogrške besede borea, ki pomeni sever. Burja je suh, mrzel in sunkovit veter. Najpogosteje burja piha iz severovzhoda (NE), lahko pa piha kjerkoli med severom (N) in vzhodom (E). Burja nastane, ko se razvijeta dve področji zračnega pritiska nad srednjo Evropo in Jadranom ali Sredozemljem. Pojavlja se lahko tudi kot lokalna burja, ki nastane zaradi ohlajanja zraka nad kraškimi dolinami, hladen zrak pa se potem vali prek sedel in gorskih grebenov. Taka burja zapiha iznenada, je kratkotrajna, pogosto pa tudi zelo močna. Burja piha čez vse leto, predvsem pa pozimi. Lahko traja od nekaj ur (prevsem poleti), nekaj dni, pa vse do teden ali dva (predvsem pozimi).

Predvsem pod gorskimi verigami (Velebit, Biokovo) lahko doseže orkansko (80 vz.) moč, ki lahko traja do dva dni. Za razliko od večine vetrov, ki pihajo vodoravno, piha burja poševno v slapovih od obmorskih hribov navzdol proti morju in ustvari ostre valove, ki se lomijo in penijo. Najbolj znana območja z močno burjo so Tržaški zaliv, Kvarner, Senjska vrata, Klis, Vrulje pri Makarski.

Značilen predznak burje je oblačna »kapa« na gorskih vrhovih, zlasti nad Nanosom, Učko, Velebitom, Kamešnico, Biokovim, Orjenom. Če se kapa veča, pomeni, da se burja krepi. Piha pogosteje popoldan, največjo moč navadno doseže med 11. in 13. uro. Najšibkejša je navadno nekaj ur zatem, ko se je izgubila oblačna »kapa« nad hribovjem, takrat včasih celo preneha pihati. Burja preide v jugovzhodni (SE) veter z oblačnim vremenom in padavinami, če tlak zraka naglo zraste in tako prepreči napredovanje ciklonalne depresije (C), ki v teh primerih leži nad Ligurskim morjem ali severnim Jadranom.

Ciklonalna in anticiklonalna burja
Odvisno od tega, ali je glavni vzrok nastanka burje širitev območja visokega zračnega tlaka (A) nad Srednjo Evropo proti jugu ali ciklon (C) v Sredozemlju ali Jadranu, razlikujemo anticiklonalno in ciklonalno burjo.

Anticiklonalna burja piha ob suhem in jasnem vremenu, zračni trak je visok, vreme je umerjeno mrzlo. Burja v tem primeru predstavlja odtekanje hladnega zraka iz območja visokega tlaka v severnem delu Srednje Evrope. Lahko ima nevihtni značaj. Ta krajevni pojav pojasnjujemo s tem, da visoke, strme, skoraj neprekinjene gorske verige na vzhodni obali Jadrana jasno ločijo dvoje klimatsko zelo različnih področij, zaradi česar izenačevanje zračnega tlaka ponekod spremlja nevihtni veter. Ta vrsta burje piha v vseh letnih obdobjih, ko se s severa celine območje visokega zračnega tlaka širi proti jugovzhodu, vendar temperatura zraka ni tako nizka kakor pozimi.

Ciklonalna burja – tudi mračna ali škura burja (iz italijanščine, bora scura) – je bolj stalen veter, ki piha iz severovzhoda (NE) do vzhoda (E), spremlja ga mračno in deževno vreme, pozimi lahko tudi snežno neurje s hudim mrazom. To vrsto burje povzročajo cikloni, ki se bližajo vzhodni jadranski obali in z veliko močjo sesajo zrak od obale proti morju.

Prehod ene vrste burje v drugo je zelo pogost. Anticiklonalna burja piha vzdolž cele jadranske obale, ciklonalna pa naenkrat samo v enem predelu Jadrana. Burja slabi z oddaljevanjem od vzhodne jadranske obale proti sredini Jadranskega morja.

Levánte

Levante je v severnem Jadranu prehoden, vlažen veter, ki piha z vzhoda (E). Značilen je predvsem za zimski čas. Nastane v brezveterju in preide v burjo ali jugo.

Júgo ali širóko

Jugo (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE). Spremlja ga oblačno vreme, pogosto tudi padavine. Močneje in pogosteje piha v južnem Jadranu, v severnem Jadranu pa navadno piha od marca do junija. Povprečna moč je 4-5 Bf (hitrost 16-20 vz.). Poleti traja do tri dni, pozimi pa tudi do devet dni, s kratkimi prekinitvami celo do tri tedne.

Jugo močno razburka morje, vendar pa so valovi pravilnejše oblike ter pri isti višini daljši od valov, ki jih povzroči burja, zato se manj lomijo. Ni tako nevaren kot burja, ker piha enakomerno in ne nastopa nenadoma, nevihtno moč pa doseže šele tretjega dne. Predznaki juga so tišina in spremenljivi šibki vetrovi, meglica in mračen jugovzhoden del obzorja. Vidljivost se zmanšuje, tlak počasi pada, krepijo se zračni tokovi iz jugovzhoda, zlasti v severozahodnem Jadranu višina morja raste.

Tudi jugo ima anticiklonalno in ciklonalno obliko, pri čemer je slednja precej pogostejša. Anticiklonalni jugo piha zlasti spomladi in jeseni, nebo je jasno, po nekajdnevnem pihanju v severnem Jadranu poraste oblačnost, padavin je zelo malo ali jih sploh ni. Ozračje je zelo mračno. Ciklonalni jugo varira od umirjenega do nevihtno močnega vetra, ki piha včasih tudi sunkovito, spremljajo ga gosta in nizka oblačnost, razburkano morje in plohe. Nastane, ko leži nad vzhodnim Sredozemljem območje visokega zračnega pritiska, nad Evropo pa območje nizkega zračnega pritiska. Piha vzdolž celotne Jadranske obale. Kakšen južnik se bo razvil na Jadranu, je odvisno od poti premikanja, napredovanja, moči in oblike ciklona.

Óštro

Oštro je v Jadranu prehoden in kratkotrajen veter, ki piha iz južne (S) smeri.

Maestrál

Maestral je v Jadranu prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se kopno podnevi segreva hitreje kot morje. V Slovenskem primorju piha iz smeri zahod-severozahod (WNW), po večjem delu Jadrana iz severozahoda (NW), na skrajno južnem Jadranu pa celo iz zahoda (W). Pihati začne po 10. uri, okrog 14. ure doseže največjo moč okrog 4 Bf in preneha pihati pred sončnim zahodom.

Lebič ali garbin

Lebič (italijansko lebeccio) je v Jadranu nevihtni jugozahodni (SW) veter, ki ga spremljajo močne padavine. Poleti nastane kot veter lokalne termične nevihte. V drugih letnih časih ima lebič izrazite ciklonalne (frontalne) karakteristike. Pihati začne, ko se pojavi južno ali jugozahodno od Jadrana anticiklon, obenem pa se s severa približuje močan ciklon. Takrat začne na Jadranu pihati južni ali jugozahodni veter. Zaradi gibanja ciklona vzdolž Jadrana veter čez nekaj časa naglo obrne smer na SW in doseže nevihtno moč. Temu vetru pravimo lebič. Največjo moč vetra spremlja najnižji zračni tlak. Takoj po prehodu ciklona se začne moč vetra naglo zmanjševati. Lebič ustvarja velike valove in na jadranski obali ogroža tista pristanišča, ki niso zavarovana pred jugozahodnimi vetrovi.

Ponente

Ponente je v Jadranu nevihtni veter, ki piha iz zahodne (W) smeri.

Tramontána

Tramontana je kratkotrajen prehoden veter, ki na Jadranu piha s severa. Piha v vseh letnih obdobjih. Lahko je močan in nevaren veter. Običajno preide v burjo.

Povzeto po: sl.wikipedia.org

Komentarji (1)

RSS link na komentarje

rabim nekaj o vetrovih said:

... nekaj bi rabo o vetrovih tak da ce bi kdo vedo za kako stvar

november 11, 2008

Ime

Email

Komentar

zmanjšaj | povečaj

Prijavi se na avtomatsko obveščanje (samo za registrane uporabnike)

Dodaj komentar