Pred obalo Katalonije je v malteško ladjo treščilo več visokih valov. Dva potnika sta umrla, več je ranjenih. Na ladji naj bi bilo 51 Slovencev, med njimi 14 huje, 15 pa laže ranjenih.
Evo par fotk, to je bilo sicer ze davno nazaj.
Naslednji dan so sli mladi pištolji surfat po soncu in kopat po blatu, dan prej pa... v petek sva pa z Luigijem sla na eno "rought n tough" napoved. Turil je cca 20-25 vozlov, dez je padu, oblacn, valovi so bili fuuuul mocni, pena tut, bilo je se tok mraz da se je duckt dive naredu s tezkim srcem in pol še tezjo glavo - ice cream headache na polno, heh. Ni bilo ful narivanja vode na obalo, se pravi nivo vode je bil kr normalen, ampak, k sva pa prisla v vodo... Tudi ko sva se prebila v lineup, je bil tok tako mocen, da je odnasalo kljub konstantnem pedlanju. Cist za primer, js sm sel pri ograji not, pedlu k zmesan, prsu nekje na meduzi ven, tm caku na val in sem ze bil pr leseni kucici, mal levo od tusev, to v 5-10min "cakanja"...
Kako ujeti val; je zgledalo nekak takole, cakas pred break lineom, ce se po sreci morje mal umiri, pol besno pedlas proti lineupu in upas, da te ne bo kej ze prej skesilo nazaj na startno tocko. Ko se je prislo do lineupa, si mogu skoz pedlat vzdolz obale gor in, ce si ujel val je bila kr lustna bombica, mocna, stenca je kr drzala, cca headhigh al pa se mal vec na momente, sam pol si bil pa na fertik poziciji. Nazaj proti plazi pa peske na izhodisce in ponovi vajo. ker je bilo ekstremno mraz sva to zganjala cca 1,5h, potem sva pa naredila krizec v dnevnik in zadovoljno premrazena odpujsala proti domu. Fotke glej od dol gor... :), taspodnja je no.1.
Padova, 25.2.10 - Začelo se je nekako s koncertom v četrtek. Alja nas je uspela prepričati, da gremo v Padovo na koncert od Dave Mathews Banda. Zbralo se naj se 5 in po čaju, čokoladi in kosilu v Polni skledi smo ob 18h pičili proti SalliSport v Padovi. Razen tega, da Garmin ni najdu satelita in da smo mal podkupili modela na cestnini, da je povedal kje je dvorana (neki je bil jezen, ker je bila na njegovi cestnini že rdeča...) je bila pot brez zanimivosti. Potem pa kakšno pivo in koncert.
V bistvu sem kar vesel da je februarja konec, v zadnjih sedmih dnevih sem dvakrat bil v Medulinu da je delalo in da je tega mraz upam konec.Od kar so napovedali od-jugo se pravi dober teden je že skozi nad 10*C in vreme nad sredozemljem skozi nekaj pošilja. Prejšna sobota slab meter a totalna perfekcija,v petek je bilo baje (hudooooo) tako sem vsaj slišal.
Bil je super dan, odlicna sobota v vodi se je preko noci zbudila v cudovito soncno nedeljsko jutro 21.2.2010. Na hribih je lezalo slab meter svežkota in vsi fani powdranja so se pobral v višave.
Jaz po drugi strani, ker se mi bordat ni dal it, sem rajši zategnu kosmato mrcino na šetnjo. Destinacija - castillio di Lubiana, in po lustni setnji vidim kao se zbira "jaka" mnozica na S grajskem pobocju, pokukam se sam in lej ga vraga, ena kr lepo narjena skakalnica in trije mulci s smučami in bordi.
Po par besedah ugotovim, da jump ni nijihovo rokodelstvo, sam da so ga vidl in... zakaj pa ne poshredat??! No, to so trije poljanci, Seba&co. pa mi je blo zlo fajn, da so šli tkole vadit te vragolije kr na grad, urban shredding, hehe.
The surfing dream continues on to the Island of Sumba. A lot of far less crowded options here, with waves suiting more experienced riders or those with Bali burnout. Surf camps and tours are far less limited with difficult access being the major challenge around the island. Most surfers arrive by boat from Bali, you will berth just to the north of the island at a port called Waingapu. The main road runs like a backbone east and west from here.