Kje sem že ostal? Aha, počasi se naš težko otovorjeni kombi spousti po klančini nam tako ljubega kempa, v zraku že vohamo nam tako ljubo večerjo in precej hitro tudi razpakiramo plehnato mrcino in zasedemo jedilne položaje.
Danes zgodaj zjutraj, ko sem peljal mojo kosmato zverino na hitri obvoh trnovskih vogalov in kotičkov, se mi je pogled zaustavil v zraku. Le da je zrak nadomeščalo nekaj, kar mi sploh ni izgledalo kot človeku prijazna atmosfera. Ta nekaj se je kazal, izginil, se spet pokazal in zavil v nekaj popolnoma neoprijemljivega in kot bi rekel pripovedovalec v risanki "Palček Smuk", "ta nekaj bi lahko rezali z nožem."
Že dober teden vremenski napovedniki pobesnelo bezljajo in sprožajo alarm med karavano najboljših. Nad nami (še bolj pa nad njimi) visi masiven swell (smer J/JZ), ki spada v kategorijo "swell desetletja". Valovanje, ki ga napovedujejo, zraste po velikosti na zelo solidno (10-12 čevljev) s četrtka na petek, nato še bolj zraste v noči na soboto, po enodnevnem "počitku" pa pride še en pulz (torej že tretji), približno v velikosti petkovega, v ponedeljek.
Očitno bi lahko začel kar serijo tehle blogcev "Kako izkoristiti čas, če sredi poletja nisi nekje na surfanju", pa si kar poglejmo zadnjo dogodivščino, ki se je pripetila vašemu vedno neprisebnemu blogerju.
Stara srednjeveška besedila pišejo o navezanosti Trnovčanov na čolnarjenje po Ljubljanici. Že l.1738 piše ljubljanski župan Anton pl. Janežič, da se zaradi vse bolj razvijajočega Trnovega in porasta prebivalcev mora razširiti tudi trnovska cerkev in dodaja :"Čolnarstvo, ta poglavitna dejavnost Trnovčanov, je v teh letih močno napredovalo."
Evo par fotk, to je bilo sicer ze davno nazaj.
Naslednji dan so sli mladi pištolji surfat po soncu in kopat po blatu, dan prej pa... v petek sva pa z Luigijem sla na eno "rought n tough" napoved. Turil je cca 20-25 vozlov, dez je padu, oblacn, valovi so bili fuuuul mocni, pena tut, bilo je se tok mraz da se je duckt dive naredu s tezkim srcem in pol še tezjo glavo - ice cream headache na polno, heh. Ni bilo ful narivanja vode na obalo, se pravi nivo vode je bil kr normalen, ampak, k sva pa prisla v vodo... Tudi ko sva se prebila v lineup, je bil tok tako mocen, da je odnasalo kljub konstantnem pedlanju. Cist za primer, js sm sel pri ograji not, pedlu k zmesan, prsu nekje na meduzi ven, tm caku na val in sem ze bil pr leseni kucici, mal levo od tusev, to v 5-10min "cakanja"...
Kako ujeti val; je zgledalo nekak takole, cakas pred break lineom, ce se po sreci morje mal umiri, pol besno pedlas proti lineupu in upas, da te ne bo kej ze prej skesilo nazaj na startno tocko. Ko se je prislo do lineupa, si mogu skoz pedlat vzdolz obale gor in, ce si ujel val je bila kr lustna bombica, mocna, stenca je kr drzala, cca headhigh al pa se mal vec na momente, sam pol si bil pa na fertik poziciji. Nazaj proti plazi pa peske na izhodisce in ponovi vajo. ker je bilo ekstremno mraz sva to zganjala cca 1,5h, potem sva pa naredila krizec v dnevnik in zadovoljno premrazena odpujsala proti domu. Fotke glej od dol gor... :), taspodnja je no.1.
Bil je super dan, odlicna sobota v vodi se je preko noci zbudila v cudovito soncno nedeljsko jutro 21.2.2010. Na hribih je lezalo slab meter svežkota in vsi fani powdranja so se pobral v višave.
Jaz po drugi strani, ker se mi bordat ni dal it, sem rajši zategnu kosmato mrcino na šetnjo. Destinacija - castillio di Lubiana, in po lustni setnji vidim kao se zbira "jaka" mnozica na S grajskem pobocju, pokukam se sam in lej ga vraga, ena kr lepo narjena skakalnica in trije mulci s smučami in bordi.
Po par besedah ugotovim, da jump ni nijihovo rokodelstvo, sam da so ga vidl in... zakaj pa ne poshredat??! No, to so trije poljanci, Seba&co. pa mi je blo zlo fajn, da so šli tkole vadit te vragolije kr na grad, urban shredding, hehe.
Epic Barbariga by KP 15hahaha, na crash n burn sistem... :D :D. sej js bi biu najbl vesel, da bi bla moja doma... sam, zal... pol si je pa treba sposojat pro dile... ;D