Valovi

Kaj so valovi, kako nastanejo valovi, zakaj nastanejo valovi, kje nastanejo valovi, kakšne valove poznamo. Osnovne informacije o valovih za surferje.

Pogoj za nastanek valov je veter. Pri tem so pomembni trije faktorji:

• razdalja na kateri piha veter nad morjem,
• koliko casa piha in
• moc vetra.

Veter zacne pihati iz razlicnih razlogov. Za uporabne valove je najpomembnejsi razlog pojav ciklona (C,low) – obmocja nizkega zracnega pritiska.

 

Kako valovi nastanejo, kaj ima pri tem ciklon, kako na valove vpliva oblika obale, morskega dna, plima in oseka?

Anticiklon in Cikon C nastanejo zaradi mesanja toplega zraka,ki prihaja z ekvatorja in mrzlega zraka, ki prihaja iz polarnega kroga. Ko se srecata, topli zrak zdrsne cez mrzli zrak in kar ustvari nizji pritisk in pa tudi razburka zracne mase. Te se s pomocjo zemljine rotacije zacnejo vrteti in ustvarjati veter. Ker je pozimi temperaturna razlika med toplim in mrzlim zrakom vecja so C bolj pogosti in mocnejsi.

Kako nastanejo valovi?

Ko enkrat zacne pihati veter, ta ustvari deformacije morske gladine, ki jih nato povecuje – valovi rastejo. Ko valovi nastanejo na obmocju C se zacnejo od njega oddaljevati in s tem manjsati – za vsako podvojitev razdalje od kraja nastanke se val zmanjsa za 1/3.

Ce je C zelo dalec stran od obale(npr 2000km) ne moremo pricakovati velikih valov. Kmalu valovi z vecjimi valovnimi dolzinami prehitijo tiste s kratkimi in se razporedijo, tako lahko pricakujemo ce je C dalec od obale lepse, hitrejse, bolj ciste valove kot ce je C blizu obale. Ko se valovi priblizajo obali se zaradi hitrega dviga morskega dna upocasnijo in stisnejo skupaj, ne izgubijo pa svoje energije. To jih poveca – vecja je razlika med dnom na odprtem morju in na obali vecji so valovi.

Na to kako se valovi lomijo vpliva vec stvari:

• oblika morskega dna,
• smer iz katere prihaja valovanje(swell),
• plimovanje…

Morsko dno

Glede na obliko tal locimo:

• beachbreak – pescena tla, kvaliteta valov odvisna od razporeditve sipin pod vodo
• reefbreak – skalnato dno ali korale, valovi so bolj stalni in kvalitetni.
• Med tema osnovnima oblikama je se cela vrsta kombinacij obeh tipov dna.

Smer valov

Dolocen break deluje le ob doloceni smeri valov npr. le ce je C na jugu in prihajajo valovi iz juga delujejo breaki, ki so izpostavljeni na jug. Za vsak break oz. plazo velja drugacno pravilo, pac glede na to kako je izpostavljen. Zato so najpopularnejsi surfspoti na rtih kjer je le vprasanje nekaj km da prides iz breaka, ki deluje iz npr. severa do breaka, ki deluje iz npr. juga.

Plima in oseka

Na kvaliteto valov vpliva tudi plima in oseka. Prvic globina vode vpliva na varnost surferjev, ker kaksen reef lahko ob oseki postane nevarno plitek, drugic pa na to ali se valovi sploh lomijo oz. kje se lomijo. Naceloma so dobri valovi ob oseki, slabsi pa ob plimi. Vecji so, ko plima prihaja in manjsi ko se umika. Naceloma pa zato ker na to vplivajo tud vse ostale nastete stvari: vsaka plaza je svet zase, nekatere delujejo v vseh pogojih, nekatere le ob dolocenih npr: samo ob oseki, samo ob plimi, nekatere ves cas razen ob plimi itd…

Kdaj plaza deluje?

Kadar se valovi lomijo, saj samo takrat postanejo dovolj strmi, da odneseje surf in manekena na njemu proti obali. In ker je plima in oseka edina stvar na katero lahko vplivamo (s tem kdaj pridemo na plazo) imajo v vseh surf centrih koledarcke za tisto obmocje kjer pise kdaj je ta dan oseka in kdaj plima. Nato moras samo se ugotoviti ali break potrebuje plimo ali oseko, da si lahko na pravem mestu ob pravem casu.

Val je val samo za navadnega cloveka, surferji pa poznajo celo paleto besed s katerimi opisejo val. Valovi se lahko lomijo tako, da nastane tube (luknja skozi katero surfajo manekeni), lahko samo streha (cover up), ali pa se pena (vrh vala) lepo podre po valu dol. Lahko so hitri, pocasni, strmi, polozni, ozki, siroki, mocni, svoh… Skoraj najpomembneje pa je ali je val lev ali desen – v katero stran se da surfati. (bottom turn v levo in bottom turn v desno). Surferjem z regular stavom bolj ustrezajo desni, goofyjem pa levi. Kadar se val zlomi po celi dolzini naenkrat pravimo, da se zapira (close up) in surfanja je konec.

NAPOVEDOVANJE VALOV

Pomembne so crte, ki oznacujejo tocke z enakim zracnim pritiskom, ki obkrozajo ciklon – izobare. Bolj kot so izobare skupaj in nizji kot je pritisk v ciklonu, mocnejsi veter bo pihal in vecji bodo valovi. Na Atlantiku je pritisk zelo nizek, ce je pod 950mb. Valovi prihajajo pod podobnim kotom kot so obrnjene izobare, trajanje valov pa je odvisno od tega koliko casa se je C zadrzeval na dolocenem obmocji s katerega pridejo valovi(sweel window). Atlantik Cikloni se na Atlantiku se posebej v zimskem casu pojavljajo neprestano in povsod, poleti pa v glavnem severneje. C na jugu pri Azorih naredi valove za celo Portugalsko , Maroko in JZ Spanijo, C na severu pri Irski pa naredi valove za SZ Spanijo in JZ Francijo.

Sredozemsko morje

Je premajhno, da bi na njem nastajali ciklon, ciklon pride iz Atlantika (vendar poznamo Genovski ciklon). Kadar je torej C nad Sredozemljem bodo gotovo nekje valovi. Tu valove povzrocajo tudi obmocni vetrovi kot je npr. mistral, vetrovi, ki spremljajo vremenske fronte.